(grško bíos - življenje + logos - nauk) ali življenjeslovje je znanstvena veda o življenju. Preučuje fizične značilnosti in obnašanje organizmov, tako tistih, ki živijo danes, kot tistih, ki so živeli v preteklosti in njihov medsebojni vpliv ter vpliv okolja. Združuje širok spekter znanstvenih disciplin, ki jih dandanes pogosto obravnavamo kot samostojne discipline. Termin »biologija« v sodobnem smislu je prvi uporabil francoski znanstvenik Jean-Baptiste de Lamarck konec 18. stoletja.
» I think…« (Charles Darwin, 1837)
UČITELJI, KI POUČUJEMO BIOLOGIJO:
- Tomaž Bischof, prof.
- Maja Božičnik, prof.
- Alenka Smuk, prof.
- Ivica Vrečko Novak, laborantka
CILJI POUKA BIOLOGIJE:
Dijakinje in dijaki pri pouku biologije razvijajo biološko in naravoslovno pismenost ter pridobijo splošno biološko izobrazbo, ki jim bo omogočala sprejemanje informiranih osebnih in družbenih odločitev s področja biologije (npr. referendumi, odločitve o postopkih zdravljenja, skrb za varstvo narave in okolja). Nekateri izmed dijakinj in dijakov se bodo odločili za poklicno pot v naravoslovju (tudi zunaj biologije), drugi pa na družboslovnih področjih; mnogi bodo imeli velik vpliv na nadaljnji razvoj naše družbe (npr. ekonomija, politika). Zato program biologije v gimnaziji zagotavlja takšno splošno razgledanost na področju sodobnih bioloških dognanj, ki dijakinjam in dijakom omogoča nadgradnjo pridobljenega znanja z novimi znanstvenimi spoznanji, ki jih zdaj še ne moremo predvideti (sposobnost za vseživljenjsko učenje).
KAKO POTEKA POUK BIOLOGIJE v gimnazijskem programu
Biologija je obvezna za vse dijake v prvih treh letnikih gimnazije. V vsakem letniku sta na urniku po 2 šolski uri biologije na teden, kar letno pomeni 70 ur. Pri 42 šolskih urah, ki so namenjene eksperimentalnemu delu dijakov, so dijaki razdeljeni v skupine z največ 16 dijaki.
PRVI LETNIK: spoznavamo celico: od snovi, ki gradijo celico; zgradbe in delovanja celice; procesov v celici; do delitve celice in dedovanja lastnosti.
DRUGI LETNIK: nadaljujemo z genetiko in evolucijo, spoznamo raznolikost živih bitij in se posvetimo zgradbi in delovanju organizmov. V letošnjem šolskem letu imajo dijaki dodatno izbirno uro biologije.
TRETJI LETNIK:nadaljujemo s poznavanjem zgradbe in delovanja organizmov, vključno s človekom in se posvetimo ekologiji. V letošnjem šolskem letu imajo dijaki dodatno izbirno uro biologije.
ČETRTI LETNIK: dijaki lahko izberejo biologijo kot izbirni maturitetni predmet. Na voljo imamo 4 ure tedensko, kar letno pomeni 140 ur. V tem času dopolnimo in nadgradimo znanje prvih treh letnikov. Prav tako izvajamo laboratorijske in terenske vaje, katerih ocena predstavlja 20% ocene na maturi.
Biologijo kot maturitetni predmet izberejo predvsem dijaki, ki nadaljujejo s študijem na eni izmed naravoslovnih fakultet. Za biologijo na maturi pa se odločajo tudi dijaki, ki sicer nadaljujejo študij na družboslovnem področju, a jim je biologija prirasla k srcu. Naši dijaki so bili na maturi doslej uspešni.
OSTALE DEJAVNOSTI:
Dijaki poleg obvezne učne snovi pripravljajo tudi krajše referate oz. prispevke, ki se nanašajo na aktualno tematiko. Udeležujejo se strokovnih ekskurzij in sodelujejo v tekmovanju znanja iz biologije in sladkorne bolezni.
PREBERITE SI: - predmetni izpitni katalog