FIZIKA (grško: φύσις: fysis - narava , φυσικός: fysikós - naraven)
je ena izmed temeljnih naravoslovnih znanosti, ki proučuje potek in zakonitosti naravnih pojavov. Naše vedenje o materialnem svetu povzema v obliki številnih fizikalnih zakonov in teorij. Fizikalna odkritja so že od nekdaj človeku pomagala razumeti in predvidevati dogodke v naravi, omogočila so razvoj številnih strojev in naprav, brez katerih si danes sploh ne predstavljamo vsakdanjega življenja. Tudi danes novi dosežki na področju fizike, ki se močno prepletajo in dopolnjujejo z dosežki ostalih naravoslovnih ved, omogočajo tehnološki razvoj na vseh področjih človekovega življenja.
UČITELJI, KI POUČUJEMO FIZIKO:
Maruša PERGER - v gimnazijskem programu
Boris SEVNIK - na vzgojiteljskem programu in na umetniški gimnaziji
Ivica VREČKO - laborantka
CILJI POUKA FIZIKE:
Profesorji si prizadevamo, da dijaki:
spoznajo glavne fizikalne zakone in teorije,
povezujejo fizikalno znanje in razumevanje z vsakodnevnimi izkušnjami,
spoznajo zakonitosti delovanja številnih strojev in naprav,
spoznajo pozitivne in negativne vplive fizikalnih odkritij na kvaliteto življenja in na naravno okolje, v katerem živimo,
spoznajo vpliv razvoja naravoslovja (in še posebej fizike) na zgodovinski in socialni razvoj,
spoznajo pomen eksperimenta pri odkrivanju in preverjanju fizikalnih zakonitosti,
si privzgojijo spoštljiv odnos do celotne narave, za katero smo odgovorni prav vsi.
KAKO POTEKA POUK FIZIKE? Fizika je obvezna za vse dijake v prvih treh letnikih gimnazije. V vsakem letniku sta na urniku po 2 šolski uri fizike na teden, kar letno pomeni 70 ur. Pri 10 šolskih urah, ki so namenjene eksperimentalnemu delu dijakov, so dijaki razdeljeni v skupine z največ 16 dijaki.
PRVI LETNIK
Najprej postavimo temelje: ponovimo fizikalne količine in njihove enote (že poznane iz OŠ), zapisujemo vrednosti fizikalnih količin z uporabo predpon in z znanstvenim zapisom, se seznanimo z različnimi možnostmi uporabe žepnega računala. Merimo osnovne fizikalne količine, urejeno beležimo rezultate meritev, izmerjene podatke grafično predstavimo in jih tudi računsko obdelamo.
Nato spoznamo različne vrste gibanj (premo in krivo gibanje ter kroženje). Raziskujemo delovanje sil na telo in njihov vpliv na deformacijo in gibanje teles.
Nazadnje ponovimo, kakšen je fizikalni pomen dela ter obravnavamo različne oblike mehanske energije (kinetično, potencialno in prožnostno). Delo povežemo z energijo v izreku o mehanski energiji.
DRUGI LETNIK
Najprej se posvetimo razlikovanju pojmov temperatura in toplota. Razložimo, kako se obnašajo snovi ob temperaturnih spremembah. Spoznamo različne načine prenosa toplote (prevajanje, konvekcijo, sevanje), fizikalne osnove prehodov med agregatnimi stanji, razložimo pa tudi delovanje toplotnih strojev. Nadaljujemo z obravnavo nihanja in valovanja. Še posebej se posvetimo zvoku in svetlobi. Razložimo, kako se skozi različne snovi širi zvok in kako ga zaznava človek. Spoznamo različne vrste zvoka in njihove lastnosti. Spoznamo ultrazvok in različne možnosti njegove uporabe.
Veliko časa namenimo svetlobi, pojasnimo nastanek mavrice, mavričnih prog na oljnih madežih, razložimo, zakaj je palica v vodi videti zlomljena,… Dijaki imajo radi poglavje o geometrijski optiki, v katerem obravnavamo odboj svetlobe na zrcalih in lom svetlobe pri prehodu skozi leče. Snov 2. letnika zaključimo z obravnavo uporabe leč pri korekciji napak vida in v različnih optičnih napravah.
TRETJI LETNIK
Najprej obravnavamo naelektrena telesa in električne sile med njimi. Spoznamo pojem električno polje in ugotavljamo njegove značilnosti v okolici točkastih nabojev in znotraj kondenzatorja. Definiramo električni tok in električno napetost ter obravnavamo električne kroge z različno vezanimi uporniki.
Nato spoznamo, kje in kako nastane magnetno polje ter kakšne so njegove značilnosti. Razložimo, kako lahko s pomočjo indukcije v magnetnem polju pretvarjamo mehansko energijo v električno in kako lahko (brez prevelikih izgub) električno energijo prenašamo na daljavo.
Proti koncu šolskega leta se posvetimo temam iz atomike, ki so dijakom največkrat precej neznane, zato pa toliko bolj zanimive. Spoznamo fotoefekt, energijska stanja v atomu, radioaktivnost in različne vrste radioaktivnih razpadov, sestavo in delovanje jedrskega reaktorja.
Za zaključek posvetimo nekaj ur še temam iz astronomije.
Dijaki, ki jih fizika od nekdaj zanima, ali pa smo jih uspeli zanjo navdušiti v gimnaziji, lahko v četrtem letniku izberejo fiziko kot maturitetni predmet.
Na urniku so po 4 ure fizike na teden (140 ur letno). Od teh ur je 25 ur namenjenih eksperimentalnim vajam za maturo, ostale pa obravnavi magnetnega polja, atomike, fizike jedra ter ponovitvi in nadgradnji vsebin iz prvih treh letnikov.
Poročila, ki jih dijaki izdelajo za opravljene eksperimentalne vaje, se ocenijo. Ta interna ocena predstavlja 20% skupne ocene na maturi.
OSTALE DEJAVNOSTI:
Dijaki pripravljajo različne referate in posterje o temah, ki jih zanimajo ali so trenutno aktualne. Najbolj jih zanimajo teme iz astronomije, življenja zvezd, o črnih luknjah, teme o uporabi fizike v vsakdanjem življenju, v medicini, tehniki, športu ter tudi življenjepisi znanih fizikov.
V sodelovanju z ostalimi (naravoslovnimi) predmeti organiziramo strokovne ekskurzije.
Dijaki se vsako leto udeležujejo tudi tekmovanj iz znanja fizike in astronomije.
PREBERITE SI: - maturitetni katalog z fiziko