»Vsak napredek človeštva postavlja novo zahtevo kemiji ali pa je njegova realizacija odvisna od razvoja kemije.«
C. L. McCuen, General Motors
KAJ JE KEMIJA?
Kemija je temeljna naravoslovna veda, ki se ukvarja s preučevanjem snovi in snovnih sprememb. Zanjo je značilna eksponentna rast informacij in podatkov, ki je pogojena z eksperimentalno podprtim raziskovalnim delom ter s hitrim prenosom raziskovalnih dosežkov v prakso. Interdisciplinarno je povezana z drugimi naravoslovnimi vedami, na njenih spoznanjih pa temeljijo mnogi tehnološki napredki.
Kemija, znanost in raziskovanje: atomi in molekule (fuleren).
Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško χημεία: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami. Kemija je tudi fizikalna znanost, ki preučuje zgradbo atomov, molekul, kristalov in drugih oblik snovi in energetske spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami. Sodobna kemija se je razvila iz alkimije po "kemijski revoluciji" leta 1773.
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije«.
Kemija se je sčasoma razdelila na več disciplin, ki jih ni mogoče natančno razmejiti. Mednje spadajo anorganska kemija, ki preučuje snovi neorganskega izvora, organska kemija, ki preučuje organske snovi (kemijo ogljika), biokemija, ki preučuje snovi v živih organizmih, fizikalna kemija, ki preučuje predvsem energetske spremembe ter analizna kemija, ki z analizo vzorcev ugotavlja sestavo in zgradbo snovi.
Kemija ima kot šolski predmet ključno nalogo razvijati procese naravoslovne kulture:
- opazovati in opisovati pojave,
- razlagati in povezovati pojave,
- sistematično zbirati podatke in informacije,
- prepoznati pomen kemije za trajnostni človekov razvoj,
- razvijati skrb za zdravje in varovanje okolja in
- uvajati v metodologijo raziskovalnega dela.
Kemija kot šolski predmet.
Program kemije v gimnazijah je vsebinsko zasnovan tako, da so izbrane vsebine nadgradnja osnovnošolskih vsebin. Pri tem je poudarjena vloga kemijskega eksperimenta ter informacijske tehnologije pri iskanju, analizi in sintezi kemijskih podatkov.
V prvem letniku začnemo spoznavati varno delo v kemijskem laboratoriju. Srečamo se s formulami spojin in gradniki snovi ter spoznavamo kemijske reakcije. Pouk kemije obsega 70 ur (dvakrat tedensko po eno šolsko uro).
Tudi v drugem letniku se ukvarjamo z anorgansko kemijo. Spoznavamo vrste kemijskih reakcij, protolitske in redoks reakcije ter elemente v periodnem sistemu. Pouk kemije obsega 70 ur.
Tretji letnik obsega organsko kemijo, kjer spoznavamo zgradbo in lastnosti organskih spojin ter pomen organskih spojin za življenje. Pouk kemije obsega 70 ur.
V četrtem letniku imajo dijaki možnost, da izberejo kemijo tudi kot maturitetni predmet. Pouk zajema ponovitev in nadgradnjo vsebin iz prvih treh letnikov v obsegu 70 ur, eksperimentalne vaje za maturo pa 35 ur. Eksperimentalno delo je zasnovano predvsem kot potrditev teorije s praktičnimi primeri. Kemijo kot maturitetni predmet izberejo predvsem dijaki, ki nadaljujejo s študijem na eni izmed naravoslovnih ali tehniških fakultet. Naši dijaki so bili na maturi doslej uspešni.
Pouk poteka v kemijski učilnici, ki jo vseskozi opremljamo z modernimi in sodobnimi kemijskimi aparaturami in ostalim laboratorijskim inventarjem, ki nam omogoča sodoben in kakovosten pouk.
Vendar pa to še ni vse! Kemija na naši šoli je res nekaj posebnega:
· Dijaki, ki jih še posebej zanima ustvarjalno in raziskovalno delo, lahko svoje znanje razvijajo ob pripravi raziskovalne naloge.
· Najbolj vedoželjne dijake pa želimo pritegniti k poglobljenemu študiju kemije ter jih pripraviti na tekmovanje srednješolcev iz kemije za Preglovo plaketo
· Dijaki urejajo svojo kemijsko oglasno desko, ki so jo imenovali »Novice iz kemije, da te zvije«, in ravno takšne so: aktualne in zanimive, tudi smešne.
· Večkrat na leto pripravljamo razstave na različne aktualne teme.
Na naši šoli se trudimo, da kemija ne bi bila le "bavbav", temveč eden izmed načinov pridobivanja novih znanj, ki so nam potrebni v vsakdanjem življenju.
Učbeniki, ki jih potrebujejo dijaki:
1. letnik: N. Bukovec, J. Brenčič: Kemija za gimnazije 1
2. letnik: N. Bukovec, J. Brenčič: Kemija za gimnazije 2
3. letnik: N. Bukovec, D. Dolenc, B. Šket: Kemija za gimnazije 3
4. letnik: učbeniki: 1., 2. In 3. letnika
Več avtorjev: Eksperimentalne vaje iz kemije za maturo
Zbirke nalog, ki jih priporočamo dijakom kot dodatno gradivo:
· 1. in 2. letnik: Fluor ni flour, Andrej smrdu
· 3. letnik: Anenin, Andrej Smrdu
Profesorji, ki poučujejo kemijo:
Sergeja Groleger Rauter, prof.
Natalija Bohinc, prof.
Maja Božičnik, prof.
PREBERITE SI: - predmetni izpitni katalog za poklicno maturo
V spodnjih datotekah si lahko preberete minimalne standarde znanja in pravila ocenjevanja in preverjanja znanja pri pouku kemije.