V 3. letniku (oz. 4.letniku umetniške gimnazije) vključuje predmet predvsem obravnavo osnovnih spoznanj in zakonitosti duševnega delovanja osebnosti in vedenja človeka. Dijaki se tako ne le seznanjajo z osnovnimi psihološkimi spoznanji in metodami spoznavanja, temveč jim predmet skozi uporabo pridobljenega znanja omogoča boljše razumevanje sebe, drugih in medosebnih odnosov ter oblikovanje in razvijanje občutljivosti za lastno psihološko doživljanje in vživljanje v druge posameznike. Nekatere teme in področja, kot so čustvovanje, učenje, oblikovanje vrednot ipd., so za mladostnika zelo zanimive in takoj uporabne v vsakdanjem življenju. Tako lahko rečemo, da je poglobljeno znanje psihologije dobra osnova za študij katerekoli družboslovne smeri, vse bolj pa tudi pogoj za uspešno komunikacijo in uveljavljanje v sodobni družbi.
V 4.letniku pa se pouk psihologije začne med programi razlikovati.
V okviru predšolske vzgoje predmet nadaljuje osnovna spoznanja in zakonitosti duševnega delovanja osebnosti in vedenja človeka, ki so jih dijaki spoznali v 3.letniku. S tem poglabljajo že usvojeno znanje, ga povezujejo z novimi spoznanji, hkrati pa skozi uporabo pridobljenega znanja nadgrajujejo boljše razumevanje sebe, drugih in medosebnih odnosov ter oblikovanje in razvijanje občutljivosti za lastno psihološko doživljanje in vživljanje v druge posameznike. Kljub temu pa v 4. letniku programa predšolske vzgoje prevladuje razvojna psihologija, ki preučuje spremembe v posameznikovem vedenju in duševnih procesih, ki so povezane z razvojem. Dijaki tako spoznavajo in usvajajo razvojne zakonitosti ter značilnosti posameznih razvojnih obdobij od rojstva do smrti. S tem pridobivajo pomembna znanja in veščine glede na svojo poklicno orientacijo, ki jih lahko sprotno preverjajo skozi različne oblike praktičnega dela v vrtcu.
V okviru gimnazijskega programa pa je v 4.letniku psihologija izbirni predmet in poteka kot priprava na maturo. Dijaki, ki izberejo psihologijo, nadgrajujejo snov 3. letnika ter se posvečajo novim in kompleksnejšim psihološkim temam (npr. teorije osebnosti, statistična obdelava in analiza podatkov), hkrati pa del ur namenjajo izdelavi seminarske naloge, saj le-ta predstavlja del njihove ocene na maturi. Omeniti je potrebno, da v zadnjih letih za dijake, ki izberejo psihologijo na maturo, organiziramo tudi intenzivne priprave na maturo. Priprave potekajo v obliki dvodnevnega tabora, kjer se maturantje še posebej intenzivno poglabljajo v snov na tiste načine, za katere ponavadi v času pouka ni veliko časa (npr. diskusija in debata, delo v skupinah, analiza filma).