Sociologija
Odgovor na vprašanje, zakaj poučevati sociologijo v srednji šoli, je pogosto težavna naloga. Učitelji sociologije smo postavljeni pred nalogo, kako utemeljiti smisel nečesa, za kar dijaki pogosto menijo, da že dovolj poznajo in da ni potrebno vedeti ničesar več.
Postavi se vprašanje, kako se spopasti s tem ustaljenim predsodkom. Bolj kot kopičenje raznovrstnih "socioloških podatkov", se mi zdi potrebno prepričati dijake, naj ne bodo podobni žabi iz prispodobe nekega kitajskega filozofa, ki je iz svojega vodnjaka videla le majhen kos neba in mislila, da je to ves svet. Dijake namreč želim pripeljati do točke, kjer se odprejo navzven, postanejo občutljivi in dojemljivi za svet izven njih samih, ne postavljajo omejitev svojemu vèdenju in zmorejo oblikovati lastna stališča o tistem, s čemer se soočajo v vsakdanjem življenju.
Mislim, da s tega vidika sociologija kot učni predmet preneha delovati kot golo kopičenje podatkov in znanj. Ni več zgolj faktografska in abstraktna znanost o družbi, ki s svojim suhoparnim in dijakom pogosto tujim izrazjem in množico teorij, te prej odbija kot privlači, da bi jo bolje spoznali. Postane nekaj znanega (v smislu človeku ne-tujega), razumljivega in smiselnega. Z njeno pomočjo mladi lažje osmislijo sebe, svoje mesto med drugimi ljudmi (v družini, vrstniških skupinah, šoli) in lažje razrešujejo probleme, če razumejo zapleteni mehanizem medčloveških odnosov, ki povezujejo ljudi v družbo.
Sociologija se na naši šoli poučuje v drugem letniku v programu gimnazije in predšolske vzgoje, tretjem letniku umetniške gimnazije, v četrtem letniku gimnazije pa se zanjo odločijo dijaki, ki jo izberejo za maturo.
Alenka Pokovec, prof. fil. in soc.