Dijaki 3.c so v šolskem letu 2009/2010 pripravili glasbeno plesno dramatizacijo:
H. C. Andersen: SVINJSKI PASTIR
Govori o prevzetni princeski, ki ima zelo rada kičaste stvari. Da bi jih dobila, je zanje na skrivaj pripravljena storiti karkoli ...
VTIS DIJAKINJ:
Na začetku leta, ko smo si izbrale igrico H. C. Andersena Svinjski pastir, si verjetno nismo niti približno predstavljale, koliko dobre volje, lepih trenutkov in nepozabnih izkušenj bomo doživele skupaj. Taka izkušnja se mi zdi zelo uporabna ne le v nadaljnjem študiju in poklicu, pač pa tudi kot preizkus in učenje enotnosti, povezanosti, strpnosti in navsezadnje tudi organiziranosti. Strpnost in enotnost sta bili pomembni predvsem takrat, ko smo z igrico šele začeli in se vživljali v svoje vloge. To je pripomoglo tudi k lepšemu in prijateljskemu odnosu v razredu.
Vzgojiteljice so nas v vrtcu zelo toplo sprejele in prijetno presenetile, saj so nam ponekod ponudile kozarec mleka in čaj, da smo se lahko v teh zimskih dneh pogrele. Bile so tudi zelo razumevajoče, ko smo kdaj pa kdaj zamudile. Največji problem pri prevozu je bil ta, da nismo imele dovolj časa med igricami, saj smo imele med nekaterimi le 45 minut časa, skoraj nemogoče je, da bi v tako kratkem času odigrale igrico, pospravile sceno in se preoblekle ter že prišle do drugega vrtca in bile pripravljene igrati.
Otroci so se na igrico odzivali zelo različno. Najraje smo igrali otrokom, starim od 3 do 5 let, saj so zgodbo razumeli in tudi sodelovali pri njej. Princ je znal zelo dobro komunicirati z otroki. Nekateri so tako na vprašanja: »Je to pravi grad?«, »Živi tu tista najlepša princesa?«, »Kaj pa je to?« odgovarjali zelo odločno z “da” in “ne”, nekateri pa so nas kar malo neprijteno presenetili, ko so izrekali nesramne komentarje. Na primer, ko so na oder priplesale spletične, je nekdo rekel “A spet te!?” Nasmejali pa so nas tudi mlajši otroci, ko je princeska jokala in so vsi jokali z njo.
Marsikje smo imele težave s prostorom, saj ga je bilo velikokrat premalo, vendar smo se nekako razporedile, da smo lahko odigrale igrico. Zelo sa nam pomagale tudi vzgojiteljice, ki so nam brez težav posodile stole in mizice za inštrumente ter podaljšek za sintisajzer.
Kljub majhnim težavam in oviram, ki so nam oteževale našo pot, smo se neizmerno zabavalein pridobile ogromno lepih izkušenj, ki bodo za vedno ostale v naših srčkih. dijakinje 3.c razreda