V okviru programa Umetniške gimnazije se na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana izvajata dve smeri:
- smer sodobni ples
- dramsko - gledališka smer
Več o obeh smereh si lahko preberete spodaj.
PROGRAM UMETNIŠKE GIMNAZIJE, smer sodobni ples
S šolskim letom 1999/2000 je bil prvič v Sloveniji uveden program umetniške gimnazije, smer sodobni ples, ki ga od takrat izvajamo na naši šoli. Program dijakom omogoča, da s poudarkom na razvoju individualnih kvalitet in na temelju strokovno preverjenih in kakovostnih vzgojno-izobraževalnih pristopov razvijajo nadarjenost za ples.
Pred vpisom na umetniško gimnazijo, smer sodobni ples morajo kandidati uspešno opraviti preizkus posebnih sposobnosti in nadarjenosti za ples ter prijavi za vpis priložiti zdravniško potrdilo. Datum preizkusa za šolsko leto 2010/2011 bo 4. marca 2010. K preizkusu se morajo prijaviti s Prijavo za opravljanje preizkusa nadarjenosti za ples (obrazec dobijo v OŠ ali na spletni strani: www.mss.gov.si), ki jo do 18. 2. 2010 pošljejo na našo šolo.
Preizkus posebnih sposobnosti in nadarjenosti za ples zajema:
- Plesno vajo, ki jo vodi plesni pedagog in je namenjena oceni osnovnega plesno-tehničnega predznanja.
- Predstavitev kratke kompozicije ali koreografije brez glasbene spremljave, ki jo pripravijo kandidati sami. Traja naj do štiri minute. S tem se preverja sposobnost interpretacije.
- Krajšo improvizacijo, ki jo kandidati pripravijo na preizkusu po navodilih komisije. S tem se ugotavlja stopnja lastne ustvarjalnosti.
Na preizkusu se ugotavlja tudi osnovno plesno-tehnično predznanje, ki pa ni niti vnaprej potrebno niti zahtevano, ker se ocenjujeta predvsem sposobnost in talent.
Pouk na umetniški gimnaziji je deljen na teoretični in praktični del:
- Strokovnopraktični del pouka poteka v šolskem letu 2009/2010 v prostorih plesne šole Bolero. Strokovni predmeti so pomemben del strokovnega izobraževanja bodočega umetnika. Znanja, ki jih dijak pridobi v štirih letih, mu pomagajo razvijati svoj lastni jaz pri oblikovanju plesnega izraza. Strokovni program se izvaja na način medpredmetnega povezovanja, saj morajo biti tovrstna znanja podana med seboj usklajeno in povezano.
- Teoretični del pouka poteka v šoli. Splošni predmeti se od šolskega leta 2010/2011 praviloma izvajajo v kombinaciji z dramsko-gledališko smerjo.
Program se zaključi s splošno maturo. Zato je smiselno, da se v umetniško gimnazijo vpišejo vedoželjni in vztrajni učenci z odličnim ali prav dobrim uspehom.
Dijaki 1. letnika umetniške gimnazije se bodo v šolskem letu 2010/2011 kot drugi tuji jezik učili nemščino ali francoščino.
PROGRAM UMETNIŠKE GIMNAZIJE, dramsko-gledališka smer
S šolskim letom 2010/2011 uvajamo program umetniške gimnazije, dramsko-gledališka smer.
Dramsko-gledališka smer dijakinjam in dijakom omogoča uvajanje v gledališko umetnost, doživljanje umetniških izkušenj, ustvarjanje, poustvarjanje in pridobivanje teoretičnih znanj s področij gledališča, sodobnega plesa, videa in filma. Izhaja iz prepričanja, da je ukvarjanje z umetnostjo, in sicer prav z gledališko, plesno in uprizoritveno, eno od osrednjih šolskih kurikularnih področij, ki lahko zagotavljajo širok razvoj osebnosti v duhu sprejemanja realnosti mnogih življenjskih perspektiv. Program temelji na strokovno preverjenih in kvalitetnih vzgojno-izobraževalnih pristopih, ki poudarjajo razvoj individualnih kvalitet. Izvaja se v kombiniranem oddelku s smerjo sodobni ples, in sicer tako, da je razred razdeljen v dve skupini pri tistih strokovnopraktičnih predmetih, ki razvijajo posebne nadarjenosti, bodisi za ples ali igro, splošnoizobraževalni in osnovni teoretični predmeti pa se praviloma izvajajo skupaj za ves razred.
Dramsko-gledališka smer ne predvideva preizkusa nadarjenosti, zato je predvideno merilo za vpis odličen ali prav dober šolski uspeh. Program se zaključi s splošno maturo.
Dramsko-gledališka smer s svojimi vsebinami, metodami in učnimi sredstvi v skladu s programom dosega še naslednje cilje:
·- Dijakom uzavešča vloge, pomen in namen dramatike in gledališča, zlasti slovenske/ga, njune zabavne, kulturne, vzgojne, izobraževalne, socializacijske in nacionalne funkcije (oblikovanje osebne in nacionalne kulturne identitete in zavesti).
·- Dijakom nadgrajuje osnovnošolsko dramsko-gledališko znanje s spoznavanjem specifik, tipik in izraznih sredstev različnih dramskih besedil in možnosti njihovih gledaliških konkretizacij; pri tem sistematično razvijajo zmožnosti ustvarjalnega in kritičnega branja, gledanja, poslušanja, govornega in telesnega izražanja, uprizarjanja in drugih vrst umetniškega izražanja.
·- Dijakom predstavlja reprezentativni izbor tradicionalnih in modernih slovenskih in svetovnih dramskih besedil in gledaliških produkcij, pri čemer spoznavajo glavne zgodovinske postaje in teorijo drame in gledališča kot kulturno-estetskih fenomenov v različnih historičnih, socioloških in estetskih danostih, različne dramske zvrsti in različne vrste gledališča (od dramskega do lutkovnega, plesnega, eksperimentalnega ipd.), gledališke konstituante, konvencije, kode, kategorije in delne gledališke sisteme.
·- Dijakom daje temeljno dramsko, dramaturško (dramatološko, interpretativno), gledališko (teatrološko, igralsko), literarnozgodovinsko, glasbeno, likovno, gibalno, plesno in filmsko teoretično in praktično znanje, razvija posebne spretnosti ter potrebno psihofizično, govorilno, emocionalno in estetsko kondicijo, ki jo potrebujejo pri sistematičnem spoznavanju dramskih in gledaliških umetnin in pri lastnem dramsko-gledališkem ustvarjanju in poustvarjanju.
·- Dijake uči osnov komunikacije z dramsko in gledališko umetnino in njunimi ustvarjalci, temeljnih razčlenjevalnih postopkov, opomenjanja, razumevanja in vrednotenja dramskih in gledaliških umetnin, ugotavljanja razmerij med besedili in gledališkimi, radijskimi, televizijskimi in filmskimi interpretacijami, pri čemer vadijo izražanje in argumentiranje svojega mnenja ter se učijo skupinskega dela, razumevanja, spoštovanja in vrednotenja mnenj drugih.
·- Za aktivnim, problemskim, ustvarjalnim in sodelovalnim pristopom k dramski in gledališki umetnini dijaki razvijajo osebnostne lastnosti, različne inteligentnosti (čustveno, medosebno in znotrajosebno, jezikovno, logično-matematično, glasbeno, telesno-gibalno in prostorsko), sposobnost kritičnega in estetskega vrednotenja, sposobnost utemeljevanja ter strpnost do drugačnega razumevanja in vrednotenja; vsi ti pristopi jih estetsko, osebnostno in intelektualno bogatijo.
Ob vseh teh dejavnostih dijaki skrbijo za pravilnost in lepoto maternega jezika in razvijajo svoj pogled na dramsko-gledališko, filmsko, glasbeno, likovno, plesno in video umetnost, se oblikujejo v kultivirane bralce in v kritične gledalce, ki čutijo trajno potrebo po stikih z dramsko-gledališko ustvarjalnostjo, pa tudi v (po)ustvarjalce, pri čemer razvijajo svoje psihofizične, imaginativne, intuitivne in kreativne sposobnosti, pridobivajo telesne, gibalne, glasovne, besedne spretnosti in znanja, zadovoljujejo svoje estetske in kreativne interese, oblikujejo svoje moralno-etične, estetske in spoznavne vrednote, estetske kriterije in okus.
Dramsko-gledališka gimnazija uresničuje splošne in posebne cilje gimnazijskega izobraževanja z upoštevanjem temeljnih in sodobnih didaktičnih načel, zlasti z organizacijo takih učnih situacij, ki so osredinjene na dijaka, ki spodbujajo izkustveno učenje, (samo)aktivnost in ustvarjalnost, in ki ob upoštevanju individualizacije in diferenciacije omogočajo nadgrajevanje osnovnošolskega znanja ter (za gledališče zelo pomembno in značilno) prepletanje teorije in prakse.
Pouk:
- Strokovnopraktični del pouka bo potekal v šoli (tudi v multimedijski učilnici). Strokovni predmeti in delavnice so pomemben del v oblikovanju raznovrstnih gledaliških oziroma uprizoritvenih in estetskih izkušenj, ki dijakinji, dijaku pomagajo razvijati svoj lastni jaz pri oblikovanju gledališkega ali uprizoritvenega izraza. Strokovni učni načrti se izvajajo v posodobljeni obliki, ki predvideva odprtost učnih načrtov, medpredmetne povezave, kroskurikularne teme, razvojne projekte in zagotovitev vseh ključnih kompetenc.
- Teoretični del pouka (približno štiri šolske ure na dan) se izvaja v šoli, večinoma skupaj s smerjo sodobni ples.
Dijaki 1. letnika umetniške gimnazije se bodo v šolskem letu 2010/2011 kot drugi tuji jezik učili nemščino in francoščino.
sodobne plesne tehnike